Slovenian  English
Vaša košarica je prazna!

Vzroki za atopijski dermatitis

Pri dojenčkih so možne različne oblike dermatitisov, od katerih se jih večina srečuje s seboreičnim in atopijskim- nevrodermatitisom.

NEVRODERMATITIS

Nevrodermatitis je posledica kronične alergije na pšenico ali kravje mleko (P.S. Biophysical Therapy of Allergies), kor primarni alergen.

  • Pšenični nevrodermatitis se običajno pojavi pri dveh letih ali kasneje, primarno kot suha, luščeča koža. Preko materinega mleka se med dojenjem ne prenaša, zato se intoleranca pokaže kasneje. Primarno so prizadeti obraz, z značilno dermatozo okrog oči in ust ter distalni deli okončin, predvsem zgornji del podlakti in zgornji del dlani.
     
  • Mlečni nevrodermatitis se pojavi v prvih tednih življenja in sicer najprej na obrazu (lica, čelo in brada), kot moker, hrastast izpuščaj. Področje okrog oči in ust ni prizadeto. Pogosto se zamenjuje s seboreičnim dermatitisom. Po trupu, pri čemer so okončine izvzete, se pojavljajo tipični izpuščaji v velikosti kovanca, ki so posejani simetrično. Pri starejših otrocih so prizadeti predeli komolcev, kolen, zgornjega dela rok in zapestij. Mlečni dermatitis se pojavlja pri dojenih otrocih, saj mlečne substance prehajajo preko materinega mleka.

     

Nevrodermatitis zahteva redno in primerno nego kože, da se prepreči sekundarna okužba z virusi, npr. herpes simplex ali bakterijami, npr. streptokoki, kot najbolj pogosti. Z izogibanjem alergenu se izboljšanje kože pokaže že po 5-7 dneh. Pomembno je poudariti, da če telo v tem času samozdravljenja pride v stik z alergenom, reagira burno in vsakič močneje. Pri izogibanju alergenu je potrebna striktnost. Prepovedano je uživanje živil, kjer je alergen primarna sestavina (npr. pri mlečnem nevrodermatitisu se izogibamo mleku, siru...), kot tudi živil, kjer je alergen dodatek ali prisoten v sledeh (v primeru mlečnega dermatitisa so to najpogosteje slaščice, ki vsebujejo mleko v prahu, laktozo...). Dlje časa kot oseba trpi za določeno obliko nevrodermatisa, dlje časa bo potrebno izogibanje primarnemu alergenu in bolj striktno bo moralo biti. Oseba, ki že več let trpi za nevrodermatitisom, se bo morala v času zdravljenja izogibati tudi topikalnemu in nazalnemu stiku z alergenom (npr. v primeru pšeničnega nevrodermatitisa, ne rokuje s kruhom, niti ne hodi v pekarno...).  Če torej opazite spremembe pri dojenčku, ukrepajte takoj. S tem mu boste naredili ogromno uslugo za kasnejše življenje. Po določenem času izogibanja alergenu, bo alergija izvenela.

Po anketi, ki sem jo naredila med mamicami otrok z atopijskim dermatitisom ugotavljam, da imajo otroci, pri katerih starši trpijo za obliko nevrodermatitisa, več kot 85% možnosti za podedovano intoleranco. Vaša intoleranca se lahko kaže na različne načine. Lahko je to klasična klinična slika nevrodermatitisa, lahko le blažji ekcem ali samo prebavne motnje. Tudi otrok bo razvil svojo obliko reakcije. Naš prvi dojenček je na mlečne beljakovine reagiral s prebavnim sistemom, drugi pa s kožo. Pri obeh pa gre za podedovano nagnjenost, ki jo je mogoče prepoznati, če ste pripravljeni raziskovati in poslušati svoje telo.
V enakem procentu prav tako ugotavljam, da je bolezen, vkolikor ni bila prisotna že v prvih tednih po rojstvu, izbruhnila po obveznem cepljenju oziroma se je takrat drastično poslabšala. Diskusijo o tem prepuščam vsakemu posamezniku.

V isti skupini ugotavljamo, da je nega atopične kože izrednega pomena. Pri tem vam lahko pomaga tudi naša eko drogerija.



Ustrezna nega kože učinkovito omili posledice bolezni, žal pa ne pozdravi. Konvencionalna medicina nevrodermatitisa ne zna pozdraviti, zato prav tako le omiljuje posledice. V ta namen uporablja kortikosteroidna mazila, zelo efektivna momentalno, na dolgi rok pa z nezavidljivimi hudimi stranskimi učinki. Ozdravitev take kože je možna samo z eliminacijo primarnega alergena. Kot zelo uspešno se je izkazala bioresonančna terapija, ki jo priznava večina mamic atopičnih otrok. Ko enkrat ugotovite vaš alergen (5-7 dnevno striktno izogibanje alergenu ima za posledico drastično ali celo 100% izboljšanje), lahko poskusite z intervalnim izogibanjem, ki je enak času izpostavljenosti (6 mesečno obolenje= 6 mesečna dieta). Če po tem času alergija ne izveni ali je predviden čas diete predolg, lahko poskusite s "popravljanjem" zapisa, kot rada opišem bioresonančno zdravljenje.

  • Mikotični nevrodermatitis se zelo pogosto pojavlja sočasno z omenjenema nevrodermatitisoma. Povzroča ga glivica kandida. Ko izločimo primarni alergen in se koža skoraj v celoti pozdravi, opazimo spodaj ležeče mikoze. Zdravljenje kandide je najbolj trdovratno. Zajema izogibanje sladkorju v vseh oblikah (beli in rjavi sladkor, med, melasa, javorjev sirup...), dobro se obnesejo terapije z ozonom, nemalokrat pa je potrebno sistemsko antimikotično zdravljenje.

Več o diagnosticiranju, zdravljenju, praktičnih primerih in ostalih vrstah alergij (cvetni prah, pelodi, živalska dlaka, barvila, plastika...), si lahko preberete v knjigi Peter Schumacher: Biophysical Therapy of Allergies. Po vsem, kar sem že vedela a nevrodermatitisu, mi je ta knjiga resnično razširila obzorja.

SEBOREIČNI DERMATITIS

Če pri vašem dojenčku opažate luščenje lasišča, rumenkaste mastne luske, ki se težko odstranijo, govorimo o temencah. V blagi obliki se pojavi pri skoraj vseh dojenčkih, nekateri pa imajo težji potek bolezni, ki ga spremlja srbenje, rdeče, luščeče spremembe pa se pojavijo tudi na obrazu, za uhlji ter pregibih. Značilna je tudi obolela koža pod pleničkami.

Za seborejo je značilna motena keratenizacija (poroženevanje zgornjih plasti) kože in moteno delovanje maščobnih žlez. Če vam to nekako ne gre najbolje skupaj s fiziotonomijo dojenčkove kože, imate prav. Vse pa se spremeni, če k temu pridamo vpliv materinih hormonov, ki jih dojenček prejema preko mleka oziroma so preko placente še pred rojstvom prešli v njegov krvni obtok.

Temence negujemo z oljnimi pripravki in razčesavanjem, če koža ni ranjena, pa tudi s pripravki BHA ali salicilne kisline. Potrebno je preprečiti praskanje kože, saj se tako potencira okužba z bakterijami (predvsem stafilokoki) in glivicami (predvsem kandida). Do 6. meseca starosti vse spremembe spontano izginejo. V puberteti se pod vplivom povečane aktivnosti spolnih hormonov lahko ponovno pojavijo, predvsem v obliki "mastnega prhljaja", kot ga radi imenujemo.

Preberite tudi:
Kako smo pozdravili atopijski dermatitis


Spletno mesto uporablja piškotke. Z njimi zagotavljamo funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Več o piškotkih Se strinjam Onemogoči piškotke